Koncept madžarsko-slovenskega slovarja:
od jezikovnega vira do uporabnika

KOMASS – Koncept madžarsko-slovenskega slovarja: od jezikovnega vira do uporabnika je nacionalni ciljni raziskovalni projekt (V6-1509), ki sta ga od 1. 10. 2015 do 28. 2. 2018 financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje republike Republike Slovenije. Pri projektu, ki ga je vodil dr. Iztok Kosem, je sodelovalo 8 raziskovalcev s Filozofske fakultete v Ljubljani, Inštituta za Narodnostna vprašanja in Filozofske fakultete v Mariboru.

Glavni rezultat projekta je koncept novega velikega slovensko-madžarskega slovarja (VSMS), ki zapolnjuje pomemben manko na področju slovensko-madžarske leksikografije, saj so obstoječi slovensko-madžarski slovarji metodološko in/ali vsebinsko zastareli. Hkrati s konceptom so se izdelala tudi navodila za leksikografe ter pripravila vzorčna gesla, ki so bila skupaj s konceptom javno objavljena.

Koncept VSMS oz. na njem temelječi slovar opravlja več temeljnih funkcij: kot prvo, izdelava VSMS bo pomembna za ohranjanje kulturne identitete madžarske manjšine, prav tako pa tudi vitalnosti jezikovne skupnosti, ki ima s pomočjo kvalitetnega jezikovnega vira možnost celovitega ustvarjalnega sobivanja v dvojezičnem okolju v svojem prvem jeziku, s čimer je zagotovljeno enakopravno sobivanje obeh jezikov in kultur. Drugič, slovarska baza VSMS je konceptualizirana tako, da omogoča enostavno povezovanje z enojezičnimi viri, od slovarjev do korpusov, ter bo vsebovala informacije in bila na voljo v formatu, ki podpira povezovanje z drugimi, tujimi, večjezičnimi ali enojezičnimi viri. In tretjič, VSMS je konceptualiziran kot prvi slovar kombinacije slovenščina-tuji jezik, ki bo vseboval podatke o sodobnem slovenskem jeziku in bo izdelan s pomočjo sodobnih jezikovnotehnoloških metod, posledično pa bo tudi slovarska baza zasnovana tako, da bo omogočala enostavno kasnejšo izdelavo drugih dvojezičnih slovarjev para slovenščina-tuji jezik, tudi za jezike, ki do zdaj v kombinaciji s slovenščino še niso bili obdelani.

V okviru priprave koncepta je bila posebna pozornost namenjena udeležencem dvojezičnega modela izobraževanja in potrebam dvojezične skupnosti na sploh. V ta namen se je izvedla študija o rabi jezikovnih virov in sporazumevalnih težavah med ciljnimi uporabniki, opravili pa smo tudi kritično analizo dvojezičnega modela izobraževanja ter vloge jezikovnih virov v izobraževalnem procesu. Pomembna ugotovitev analiz med uporabniki ter analiz učbeniških gradiv je bila, da tudi učitelji in ostali udeleženci izobraževalnega procesa potrebujejo slovar večjega obsega, ki pokriva tako splošno kot terminološko besedišče.

Pomemben rezultat projekta so tudi vzpostavljene povezave z relevantnimi partnerji v Sloveniji in na Madžarskem, pa tudi s partnerji iz drugih držav, ki se ukvarjajo z dvojezično leksikografijo ter jezikovnimi in govornimi tehnologijami. Vse to, skupaj s konceptom in navodili za leksikografe, ponuja trdno osnovo za izdelavo Velikega slovensko-madžarskega slovarja.