Interdisciplinarna konferenca Razumeti pravo: jezikovna dostopnost kot temelj enakopravnosti
V petek, 12. septembra 2025, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala konferenca z naslovom Razumeti pravo: jezikovna dostopnost kot temelj enakopravnosti. Konferenca je naslovila (jezikovno) dostopnost pravnih besedil ter vlogo jezika pri uresničevaju pravic na področju socialnega varstva in širše. Na konferenci so sodelovali tudi raziskovalci in raziskovalke projekta Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko. Na panelu z naslovom Prav(o) razumeti, prav uveljavljati: slovenščina kot pot do pravic socialnega varstva sta sodelovala dr. Senja Pollak in dr. Marko Robnik Šikonja.
Sodelujoči na panelu so se strinjali, da je razumevanje jezika z vidika socialnega varstva zelo kompleksno. Dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo UL je izpostavila, da imajo v praksi socialni delavci in delavke veliko težav, ker so zakoni napisani nejasno in zapleteno, zato posledično državljanom in državljankam težko posredujejo jasne informacije. Ob tem je poudarila, da mora biti jezik dostopen vsem. Le tako lahko ljudje učinkovito uveljavljajo svoje pravice in gradijo zaupanje v sistem.
Dr. Luka Mišič s Pravne fakultete UL je predstavil pravni vidik dostopnosti jezika. Poudaril je, da je sicer težko rangirati razmerja znotraj prava, vendar je področje socialnega varstva še posebno pomembno. Socialno varstvo namreč ureja prerazporeditev družbenega bogastva in te pravice morajo biti urejene univerzalno. Jezik predpisov in zakonov socialnega varstva mora biti dostopen in razumljiv vsakomur, ker se tiče celotne populacije.
Dr. Marko Stabej s Filozofske fakultete UL je na panelu predstavil zgodovinski vidik jezikovne dostopnosti: “Reformacija se je vrtela okrog vprašanja, kako narediti božjo besedo dostopno ljudem. Razsvetljenstvo se je zavzemalo za izobraževanje v vsem dostopnem jeziku. V socializmu pa ni šlo samo za to, da morajo jezik vsi razumeti, ampak lahko tudi vsi tvorijo besedila, ki jih bodo vsi razumeli.” Poleg zgodovinskega vidika je dr. Stabej poudaril, da je jezikovna nedostopnost orodje za ohranjanje privilegijev. Mnogi imajo namreč koristi, če jih drugi ne razumejo v celoti, saj jim to omogoča, da ohranjajo nadzor nad formulacijo in interpretacijo. Zato je osrednjega pomena, da ljudje sodelujejo v procesih, da imajo možnost spraševati in da na ta vprašanja tudi dobijo odgovore.
Ob tem je dr. Ina Ferbežar s Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik je izpostavila problem, da kadar ljudje ne razumejo predpisov in zakonov, tega običajno ne povedo na glas, temveč se raje umaknejo. Zato jim je treba zagotoviti uporabne informacije, da bodo lahko aktivno sodelovali v teh procesih.
Dr. Marko Robnik Šikonja je na vprašanje dr. Senje Pollak o konkretnih rešitvah za dostopnost pravnega jezika odgovoril, da umetna inteligenca ne more v celoti rešiti problema jezikovne dostopnosti: “Veliki jezikovni modeli so polni pristranskosti. Naučeni so na velikih zbirkah besedil, ki pa jih po večini pišejo izobraženi. Manj izobraženi ne pišejo in njihovega stila umetna inteligenca ne zazna.” Ob tem je še pozval predstavnike in predstavnice Centrov za socialno delo k prispevanju podatkov: “Kovač vse rešuje s kladivom. Ker se ukvarjam z umetno inteligenco, bi se jaz problema jezikovne dostopnosti lotil s pomočjo velikih jezikovnih modelov. Centri za socialno delo bi lahko prispevali podatke v obliki vprašanj in odgovorov o predpisih s področja socialnega varstva, mi pa bi velike jezikovne modele naučili na teh obsežnih besedilih. Tako bi lahko prispevali k večji dostopnosti pravnega jezika.”
