Generativna umetna inteligenca v vsako vas: Komu koristi javno naročilo platforme z velikimi jezikovnimi modeli?

V sredo, 17. decembra 2026, se je odvila okrogla miza z naslovom Generativna umetna inteligenca v vsako vas, ki sta jo organizirala  Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja ter Inštitut za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI v okviru Dnevov odprtega znanja 2025. Na okrogli mizi sta sodelovala tudi člana projektne skupine Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko dr. Marko Robnik Šikonja in Filip Dobranić.

Premier dr. Robert Golob je 12. novembra brez predhodne javne razprave sporočil, da je vlada objavila javno naročilo za vzpostavitev platforme, ki naj bi vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije omogočila brezplačen dostop do orodij generativne umetne inteligence.

Na dogodku je Filip Dobranić postavil vprašanje, zakaj se država odloča za nakup licenc za velike jezikovne modele pri tujih tehnoloških korporacijah, medtem ko v Sloveniji intenzivno razvijamo svoje. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Marko Robnik Šikonja, tehnični vodja projekta PoVeJMo v sklopu katerega nastaja veliki slovenski jezikovni model GaMS, dr. Maja Jančič Bogataj, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, mag. Andrej Tomšič, namestnik Informacijskega pooblaščenca in Marko Štefančič, Gospodarska zbornica Slovenije in Kompetenčni center za umetno inteligenco.

Filip Dobranić je ministra dr. Igorja Papiča vprašal o ozadju javnega naročila. Kdo je pripravil javno naročilo in katera podjetja so se odzvala? Minister ni razkril imen podjetij, je pa izpostavil, da so imeli pri naročilu vedno v oziru spoštovanje zakonodaje. Zaradi številnih neznank se na Ministrstvu pravzaprav niso odločili za javno naročilo, ampak za začetek konkurenčnega dialoga, na katerega so se lahko odzvali posamezni ponudniki. Izpostavil je, da vedno obstaja možnost, da proces ustavijo, če ne dobijo ustreznih informacij o varovanju podatkov.

Mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijskega pooblaščenca je izpostavil, da je potrebno zagotoviti varstvo osebnih podatkov, ki je skladno z zakonodajo. Ob tem je razkril, da zoper skoraj vse ponudnike komercialnih orodij generativne umetne inteligence na ravni EU trenutno potekajo nadzorni postopki, ki ne kažejo dobro. Razvijalci namreč ne razkrivajo učnih podatkov, orodja pa pogosto halucinirajo. Država naj torej ne podpira sistema, ki ni skladen z zakonodajo. 

Dr. Marko Robnik Šikonja je v diskusiji razložil, da v Sloveniji sicer res gradimo lastne velike jezikovne modele, vendar ti ne bodo nikoli tako dobri, kot so tuji komercialni modeli. Zato je v nacionalnem interesu, da je slovenščina zagotovljena tako v komercialnih jezikovnih modelih, kot tudi v nacionalnih odprtih velikih jezikovnih modelih.

Dr. Maja Jančič Bogataj je orisala zakonodajo EU glede razvoja velikih jezikovnih modelov v kontekstu avtorskih pravic. Zakonodaja namreč razlikuje med velikimi jezikovnimi modeli za znanstvenoraziskovalne namene in za komercialne namene. V primeru znanstvenoraziskovalnih namenov je prepoved uporabe avtorsko zaščitenih del nična. V primeru komercialnih modelov pa imajo imetniki avtorskih pravic možnost, da svojih del ne dovolijo za učenje velikih jezikovnih modelov. 

Marko Štefančič je predstavil pogled gospodarstva. Opozoril je, da veliki jezikovni modeli spreminjajo delovne procese. V današnjem svetu se morajo podjetja in države neprestano prilagajati in spreminjati. Dejal je, da je vladna pobuda za platformo z orodji umetne inteligence prvi korak, da opolnomočimo državljane.