Odziv na objavo NSSKJ

Konec marca 2015 je bil predstavljen in v javno obravnavo poslan osnutek koncepta za izdelavo Novega slovarja slovenskega knjižnega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (NSSKJ, http://www.fran.si/), ki nadaljuje slovensko tiskano knjižnojezikovno slovarsko izročilo. Objava tega koncepta kaže, da v slovenskem prostoru poleg predstavljenega gotovo obstaja tudi prostor za drugačen slovar, ki sledi leksikografskim težnjam v mednarodnem prostoru in na konceptualni ravni vzpostavlja drugačen odnos do uporabnikov, predvideva dosledno izpeljavo korpusnojezikoslovne metodologije in je dejansko jezikovnotehnološko zasnovan. Koncept tovrstnega slovarja (Slovar sodobnega slovenskega jezika) je bil prvič javno predstavljen maja 2013 (SSSJ, http://www.sssj.si/), nadgradnja tega koncepta poteka v okviru Konzorcija za jezikovne vire in tehnologije (KJVT), ki deluje v koordinaciji Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT, http://www.cjvt.si/projekti/sssj/).

Podatkovna baza, odprti dostop in slovarski uporabniki

Konzorcij za jezikovne vire in tehnologije se je v diskusijo o slovarskih konceptih ves čas tvorno vključeval, zato smo nadvse veseli tudi dejstva, da je vrsta idej, predstavljenih v SSSJ in izoblikovanih v dosedanji diskusiji, našla mesto tudi v osnutku koncepta NSSKJ. Žal pa med uporabljenimi idejami ni tudi načela odprte dostopnosti jezikovnih virov, pri čemer odprta dostopnost ne pomeni le objave slovarskih vsebin na prosto dostopnih spletnih portalih, pač pa možnost uporabe podatkovnih baz za celotno raziskovalno in razvojno sfero, torej tudi za področja, ki omogočajo jezikovnotehnološki razvoj in preživetje slovenščine v digitalnem svetu. Takšna so tudi evropska priporočila glede dostopa do javno financiranih  rezultatov raziskovalnega in razvojnega dela.

V okviru KJVT o slovarskem konceptu razmišljamo izhodiščno kot o odprto dostopni računalniško procesljivi leksikalni podatkovni bazi. Taka zasnova omogoča izdelavo slovarjev za različne končne profile uporabnikov, saj se zavedamo potrebe slovenskega prostora po pripravi jezikovnih virov, ki bodo zadovoljevali zelo različne uporabnike, od šolajoče se mladine do jezikovnih profesionalcev, kot so npr. prevajalci in uredniki, od govorcev slovenščine kot maternega oziroma prvega jezika do tistih, ki se slovenščine učijo kot tujega jezika. Poleg tega je pomembno zadovoljiti tudi potrebe uporabnikov, ki se ukvarjajo z računalniškim procesiranjem slovenskega jezika. Eden od ključnih ciljev je zato odgovoriti na vprašanje, kakšna so uporabniška pričakovanja glede slovarskih informacij in kako jim zadostiti. Uporabniške študije v okviru KJVT bodo pomembne pri nadgradnji koncepta SSSJ in razmisleka o razmerju med podatki v leksikalni podatkovni bazi ter različnimi izvedbami jezikovnih opisov glede na potencialnega uporabnika.

Digitalni medij in interdisciplinarnost

Vsi mednarodni trendi jasno kažejo, da je digitalni, predvsem spletni medij, tako klasični kot mobilni, tisti, v katerega je treba vlagati vso energijo pri pripravi vseh jezikovnih opisov, ne le slovarskih. Pri pripravi koncepta za nov slovar tako razmišljamo o slovarskem opisu, ki ne bo končni izdelek šele leta 2035, ampak bo zasnovan tako, da bo v procesu nastajanja na voljo uporabnikom, hkrati pa se bo ves čas vsebinsko in pojavno prilagajal medijem, ki se vse bolj uporabljajo za prenos jezikovnih informacij uporabnikom. V tem kontekstu je danes jezikoslovje na točki, ko mora tesno sodelovati s strokovnjaki z različnih področij pri raziskavah in razvoju jezikovnih opisov v digitalnih medijih. Ker ne gre le za prenos tradicionalnih opisov v digitalno okolje, ampak za razvoj v celoti novih, KJVT povezuje partnerje različnih profilov, pri čemer jezikoslovci, računalniški strokovnjaki, oblikovalci in drugi skupaj razvijamo jezikovne opise v digitalnem okolju. Tovrstno interdisciplinarno sodelovanje ni nič novega, saj v inštitucijah, ki se v tujini ukvarjajo z jezikovnimi opisi (Danska, Nizozemska, Češka …), velja za zgled dobre prakse, v slovenskem prostoru pa je pomembno, da doslejšnje uspešno sodelovanje pri pripravi korpusnih virov prenesemo tudi na raven jezikovnega opisa.

Prav zato smo prepričani, da mora biti delo pri sodobnem slovarju ne zgolj tehnološko podprto, ampak v izhodišču zasnovano jezikovnotehnološko, z vključevanjem sodobnih postopkov analize jezikovnih podatkov, njihovega hranjenja in prikaza. Zato je pomemben segment dela KJVT razvoj metod in analitičnih tehnik, ki vse to omogočajo, s čimer pridemo tudi do eksplicitno razvidnega leksikografskega postopka, ki ne vključuje zgolj korpusne analize, saj nam jezikovne tehnologije danes omogočajo bistveno več, npr. luščenje jezikovnih podatkov, avtomatsko pridobivanje dobrih slovarskih zgledov, uporabo moči množic v določenih leksikografskih fazah itd., hkrati pa je konkreten leksikografski projekt tudi izhodišče za razvoj novih analitičnih tehnik in jezikovnotehnoloških postopkov.

Besedilni korpusi in knjižni jezik

Čeprav so obstoječi korpusi logično in nujno izhodišče za leksikografski opis, njihova nadgradnja ni potrebna zgolj v smislu dodajanja sodobnih besedil, ampak tudi v razmerju do že obstoječih besedilnih podatkov. Prav koncept slovarja je tisti, ki mora odgovoriti na to, kako obravnavati obstoječe in novo gradivo. Nobeno resno leksikografsko delo ne temelji zgolj na preprostih frekvenčnih podatkih enega samega korpusa, ampak na premišljeni uporabi navzkrižno primerjanih podatkov v podkorpusih ali delih korpusa in z obteževanjem posameznih besedilnih segmentov glede na slovarski koncept. Glede na predstavljen koncept NSSKJ bomo z zanimanjem spremljali nastajanje korpusa, ki bo primeren za izdelavo predvidenega slovarja knjižnega jezika. Pri jezikovnem opisu, ki temelji na korpusnih podatkih, z uporabo korpusnojezikoslovnih metod lahko pridobimo podatke o jezikovnem standardu, torej tudi o jezikovni normi kot družbeno sprejeti lastnosti jezika; s tem pa se odrekamo opisu, ki vključuje jezikoslovno intervencijo v smislu kultiviranja knjižnega jezika, torej izključevanju tistih jezikovnih prvin, ki jih jezikovna skupnost redno uporablja, pa naj po takem ali drugačnem jezikoslovnem prepričanju ne bi bile primerne za sodobno pisno slovenščino. Kdor v svoj koncept vključuje tudi tako načelo kultiviranja, v resnici združuje nezdružljivo, jezikovni opis na podlagi realnih podatkov o jeziku ter normativno poseganje v tako pridobljene jezikovne podatke v postopkih interpretacije teh podatkov. Tak opis ohranja in še poglablja dihotomijo med domnevno nekompetentnimi govorci/pisci slovenskega jezika in pooblaščenimi razsodniki o knjižnojezikovni normi, s čimer se ne opolnomoči uporabnikov slovenskega jezika, ampak vzdržuje poseben status pooblaščenih inštitucij in posameznikov.

NSSKJ kot danost brez preverjanja v mednarodnem prostoru

Čeprav se osnutek koncepta  NSSKJ sklicuje na knjižnojezikovno tradicijo SSKJ, se vendarle zdi, da s tem, ko se zgolj spogleduje s korpusnim pristopom in orodji za analizo korpusnih podatkov, ne uspe preseči tistih izhodišč SSKJ, ki so bila v drugačnih časih slovarsko premišljena na drugačnem gradivu in drugačnih metodah. Na ta način predlagani koncept ne vpeljuje novosti, s kakršnimi je SSKJ ob začetku svojega oblikovanja pomembno posegel v takrat tradicionalno slovenistično opisno jezikoslovje in evropsko aktualno oblikoval slovenistično jezikoslovno misel. Menimo, da je danes pri bistvenih razmislekih o novem slovarju potreben popolnoma nov načrt, s katerim skušamo zares odgovoriti na potrebe vseh uporabnikov jezikovnih opisov in s katerim se bo slovenski prostor priključil sodobni mednarodni leksikografiji. Z NSSKJ, ki je po besedah avtorjev že v izdelavi, te možnosti slovenska jezikovna skupnost ne bo deležna.