V torek, 17. novembra 2026, je v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom 1.000 ljudi, 100.000 sopomenk. O nastajanju slovarjev, pomenu sodelovanja skupnosti in prihodnosti leksikografije sta se z dr. Zarjo Muršič pogovarjala raziskovalca dr. Iztok Kosem in dr. Špela Arhar Holdt.

Kako nastane slovar?

Pogovor se je začel s predstavitvijo dela leksikografov in procesov, ki spremljajo nastajanje slovarja. Kot je pojasnil dr. Iztok Kosem, je temelj vsakega slovarja korpus – velika zbirka besedil, iz katere leksikografi črpajo podatke o pomenu in rabi besed.

Digitalizacija je leksikografske procese pospešila in omogočila razvoj novih pristopov, med katerimi so tudi odzivni slovarji, ki nastajajo po načelu »od skupnosti za skupnost«.

Več kot 100.000 predlogov skupnosti

Slovar sopomenk sodobne slovenščine je primer odzivnega slovarja, ki od leta 2018 omogoča, da širša jezikovna skupnost dodaja predloge sopomenk in protipomenk. Ti so v slovarju vidni takoj po oddaji, skupnost pa lahko o njihovi ustreznosti glasuje.

Od začetka delovanja slovarja je skupnost prispevala že več kot 100.000 predlogov sopomenk in protipomenk. Dr. Špela Arhar Holdt je ob tem poudarila, da tako velikega odziva ob začetku projekta niso pričakovali. Uspeh slovarja je poseben tudi v evropskem merilu:

»Na konferencah v tujini nas kolegi velikokrat sprašujejo, kako nam je uspelo za sodelovanje navdušiti tako veliko število ljudi. Menim, da se odgovor skriva v tem, da je slovensko govoreča skupnost prepoznala potrebo po takšnem viru, spletno mesto pa smo zasnovali tako, da je prijazno do uporabnikov, saj za sodelovanje ni potrebna niti registracija.«

Posebej nas veseli, da se je okrogle mize udeležil tudi dr. Trenc, znan pod uporabniškim imenom Ferdo, ki je v slovar prispeval več kot 40.000 predlogov sopomenk.

Kako zagotoviti kakovost uporabniških prispevkov?

Odprto sodelovanje skupnosti prinaša tudi izzive, saj se med predlogi občasno pojavijo neustrezni ali zlonamerni vnosi. Leksikografi so večino doslej oddanih predlogov že pregledali in neprimerne odstranili. Pri tem uporabljajo ročno pregledovanje in pristope, podprte z umetno inteligenco. Pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti ima tudi skupnost, saj lahko vsak uporabnik glasuje o ustreznosti posameznih predlogov.

Kakšna je prihodnost slovarja?

Načrti za prihodnost so povezani z umetno inteligenco. Eden od pristopov bo uporaba testne množice preverjenih dobrih in slabih primerov, s katero bodo lahko ocenili, kako pogosto se odločitve modela ujemajo z odločitvami leksikografov. V prihodnje bi lahko jezikovni modeli prevzeli tudi del nalog pri ocenjevanju ustreznosti sopomenk.

Posnetek okrogle mize bo kmalu na voljo na YouTube kanalu Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Okrogla miza je potekala v okviru Meseca znanosti, ki ga vsako leto organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije.