V torek, 23. septembra, je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekal zaključni dogodek projekta PROP (Empirična podlaga za digitalno podprt razvoj pisne jezikovne zmožnosti). Namen projekta je podpreti učiteljice in učitelje pri popravljanju in ocenjevanju pisnih izdelkov učenk in učencev, spodbujanje pisanja v šoli in učinkoviteje razvijati pisno jezikovno zmožnost. Ključni del projekta so uporabniške raziskave, ki obstoječe prakse podajanja povratne informacije za razvoj pisne zmožnosti naslavljajo s pomočjo spletne ankete, nato pa še s snemanjem zaslona med učiteljskim popravljanjem v digitalnem okolju.
Dogodek je odprla dekanja Filozofske fakultete UL dr. Mojca Schlamberger Brezar. Poudarila je osrednji pomen učenja o pisanju: “Pisanje vpliva na branje, sprejemanje odločitev in ustvarjanje idej.” Ob koncu je še izpostavila, da so ravno jezikoslovci z označevanjem korpusov omogočili razvoj umetne inteligence.
Vodja projekta dr. Špela Arhar Holdt je predstavila rezultate projekta PROP. Ob predstavitvi je poudarila, da: “Pisanje zahteva vajo, vaja pa zahteva popravljanje. Priprava povratne informacije na pisanje zahteva od učiteljev veliko časa in tudi podprtost z ustreznimi opisniki, kazalniki in podatki o sodobni rabi. Pri tem lahko digitalne tehnologije učiteljem in učiteljicam pomagajo in olajšajo delo.”
Dr. Iztok Kosem je predstavil prve korake proti seznamu temeljnega šolskega besedišča. Seznami besed so v tujini stalnica, pomembni pa so predvsem za učenje tujih jezikov. Seznami besed so v slovenskem prostoru relativno novi. V okviru projekta PROP je bil izdelan korpus besedil ccUčbeniki 1.0, ki ima 2.181.602 pojavnic in je na voljo pod odprto licenco na repozitorij Clarin.si. V korpusu je združeno temeljno šolsko besedišče, ki ga šolarji srečajo v receptivni rabi.
Dr. Tadeja Rozman je predstavila Korpus študentskih besedil KOŠ, ki je jezikovno označen s slovenskimi in angleškimi oznakami in skladnjo. Korpus vsebuje zgolj avtentična besedila, ki so nastala v avtentični pedagoški praksi pri študijskih predmetih. Korpus je dostopen na repozitoriju Clarin.si.
Matej Klemen je predstavil razvoj jezikovnega popravljalnika na podlagi jezikovnih modelov ter proces od pridobivanja podatkov do učenja modelov in evalvacije. Ob tem je izpostavil izziv pri dostopu do kvalitetnih podatkov. Jezikovni modeli se namreč učijo na velikih količinah učnih podatkov, ki pa jih v slovenščini primanjkuje.
Dr. Alenka Rot Vrhovec je predstavila rezultate ankete o popravljanju pisnih besedil učencev in dijakov. Raziskava kaže, da so učiteljske prakse popravljanja besedil učencev povezane z dejavniki, kot so izobrazba učiteljev, njihova delovna doba in izobraževanje.
Tina Munda je predstavila rezultate kvalitativne študije z učitelji in učiteljicami o jezikovnem popravljanju v digitalnem okolju. Raziskava ugotavlja, da večina pisanja v šolah poteka na roke. Posledično učitelji in učiteljice redko uporabljajo orodja za digitalno popravljanje in večina besedila popravlja analogno. Kakšnih funkcionalnosti bi si učitelji želeli od digitalnih orodij za popravljanje besedil? Povezovanje na jezikovne vire, statistike o vrstah in številu popravkov in statistike o značilnostih besedila.
Dr. Karmen Pižorn je predstavila sistematični pregled literature o vlogi digitalnih orodjih pri razvoju pisnih spretnosti študentov v angleškem jeziku kot tujem jeziku. Raziskava ugotavlja, da je digitalna povratna informacija učinkovita v razvoju jezikovnih spretnosti. Učenci z nižjo stopnjo znanja pridobijo največ pri natančnosti, učenci z višjo stopnjo znanja pa bolje izkoristijo povratne informacije. Pomembna ugotovitev je tudi, da digitalni pomočniki podpirajo samostojno učenje.
Na koncu je dr. Milena Košak Babuder predstavila pomen digitalno podprtega učenja pri študentih s specifičnimi učnimi težavami. Izpostavila je, da so študenti s specifičnimi učnimi težavami pomembna in vedno bolj številčna skupina v visokošolskem prostoru. Pri tem je digitalno podprto učenje ključ do inkluzivnosti, ki je akademska in družbena nujnost.
Več o projektu lahko preberete na spletni strani.
