8. in 9. oktobra je na ZRC SAZU potekal znanstveni simpozij ob 100. obletnici rojstva Jožeta Toporišiča in 50. obletnici izdaje njegove Slovenske slovnice. Dogodek je organiziral Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU z namenom predstaviti najnovejše slovnične raziskave, ki bodo podlaga za novo slovnico slovenskega jezika in povezati raziskovalce in raziskovalke, pripravljene sodelovati pri njeni pripravi. Na simpoziju so raziskovalci in raziskovalke predstavili dobre prakse priprave slovnic v tujini in možno zasnovo nove slovenske slovnice. Sodelovali so tudi člani in članice Centra za jezikovne vire in tehnologije.

Kaja Dobrovoljc Zor je v predstavitvi z naslovom Viri in orodja za skladenjske raziskave sodobne pisne in govorjene slovenščine osvetlila možnosti, ki jih ponujajo slovnično razčlenjeni korpusi (drevesnice) za pripravo nove slovenske slovnice. V drevesnicah so besedam pripisani podatki o njihovih oblikoslovnih in skladenjskih lastnostih, predstavitev pa je prikazala novejše ročno in strojno skladenjsko razčlenjene korpuse pisne in govorjene slovenščine ter izbrana računalniška orodja za njihovo jezikoslovno analizo.

Polona Gantar, Simon Krek, Iztok Kosem in Špela Arhar Holdt so predstavili prispevek z naslovom Slovnični podatki v Digitalni slovarski bazi za slovenščino. V prispevku so opisali razumevanje pojmov slovnične prvine jezika in slovničnih podatkov, zlasti v razmerju do slovničnega opisa, ki ga predvideva slovnica, tj. opis slovničnih pravil za tvorjenje smiselnih jezikovnih in govornih sporočil. Osrednji del prispevka je opisal vrste slovničnih podatkov in njihovo strukturiranost v Digitalni slovarski bazi za slovenščino, kjer so jezikovni podatki v slovenščini shranjeni v vnaprej določenem podatkovnem modelu.

Nejc Robida je v prispevku z naslovom Fonetični zapis in standardni nabor glasov v Digitalni slovarski bazi za slovenščino predstavil načela fonetičnega zapisa in oblikovanje standardnega nabora glasov v Digitalni slovarski bazi za slovenščino. Jedro prispevka je namenil načelom zapisa izgovora v fonetičnih pisavah IPA in SAMPA ter preslikavam med njima. Posvetil se je tudi zapisu fonetičnih dvoglasnikov, soglasniškim sklopom, zvenečnosti soglasnikov na koncu besede in zapisu naslonk. V zadnjem delu je predstavil razvoj modela za samodejno prepoznavo naglasnega mesta v slovenskem govoru.

Zbornik prispevkov je dostopen prek povezave.